SL / EN
  • 5.9.2014
  • Na obisku pri mentorskem paru - Uršula Butkovič in Tjaša Sobočan

  • Mentorica Uršula Butkovič in njena mentoriranka Tjaša Sobočan sta tekom mentorskih srečanj spletli prijateljski odnos, tako da srečanja potekajo sproščeno in nasmejano ob kavicah ali sladoledu. Mentorski par tako z veseljem gradi na osebnostnem in kariernem razvoju.

    Zakaj si se odločila za sodelovanje v mentorskem programu in kako si izbrala svojo mentorico?
    Tjaša: Mentorski program se mi zdi zelo privlačna ideja za mlade, ki iščejo objektivno mnenje, nasvet ali pogovor o osebnem ali kariernem razvoju. Lansko leto sem tako tudi sama pobrskala po portalu in ugotovila, da Slovenija ponuja odlične profile mentorjev, zato je bila odločitev za izbor mentorja zelo težka. Z Uršulo se poznava že od prej, za mentorico pa sem jo izbrala, ker me navdušuje s konstantnim proaktivnim razmišljanjem, obenem pa zavestno veliko vlaga v osebni in profesionalni razvoj. Skozi mentorstvo sva spletli tudi prijateljski odnos in tako so najina srečanja večurna in nasmejana.

    S čim te je Tjaša prepričala, da si jo izbrala za mentoriranko?
    Uršula: S Tjašo sva se spoznali v Zavodu Ypsilon, kjer je tudi prevzela nekatere moje projekte, tako da sva bili na nek način že prej v mentorskem odnosu. Njena prošnja preko mentorskega projekta je to le še uradno potrdila, tako da sva z najinim odnosom nadaljevali in ga nadgradili. Sicer pa v Tjaši vidim veliko energije in želje po spremembah, zato mi je v veselje biti njena mentorica.

    Kako je potekalo vajino prvo srečanje?
    Uršula: Kot rečeno, sva se s Tjašo že poznali pred najinim prvim uradnim mentorskim srečanjem, zato je bilo prvo srečanje zelo sproščeno. Pogovorili sva se o tem, kaj lahko skupaj doseževa, kaj si obe želiva od mentorskega odnosa in na kak način si želiva sodelovati. Predvsem pa sva dorekli cilje najinega mentorskega odnosa, ker se mi zdi pomembno, da bova ob koncu leta lahko preverili, kaj sva skupaj naredili.

    Na kakšen način sta si postavile cilje?
    Uršula: S postavljanjem ciljev najinega mentorskega odnosa nisva imeli težav, predvsem zato, ker je Tjaša že predhodno razmislila o tem, kaj si želi in kje pri doseganju teh ciljev vidi mojo vlogo. Tako da sva se na prvem srečanju pogovorili o tem, kaj lahko realno pričakuje od mene kot mentorice, kje jo lahko podprem in kako tudi jaz vidim svojo vlogo na njeni poti do ciljev. Ker so bila najina razmišljanja o tem precej usklajena, sva cilje hitro določili. Vseeno pa se zavedava, da se v procesu cilji stalno malo spreminjajo, nadgrajujejo ali opuščajo, na kar sva pripravljeni.

    Kako pogosto se srečujeta in kako približno potekajo srečanja?
    Uršula: Srečujeva se približno enkrat mesečno, ali pa vsaj enkrat na dva meseca, če se nama ne uspe prej ujeti. Uskladiva se za lokacijo, ki je po navadi kakšen prijeten lokal, da se lahko v miru ob kavi ali sladoledu pogovoriva o tem, kaj se je zgodilo od prejšnjega srečanja, kaj bi bil cilj do naslednjič in podobno. Ker pa sva spletli tudi prijateljski odnos, se mentorsko srečanje nadaljuje tudi z drugimi temami, tako da se vedno tudi zabavava. Pogosto se srečava tudi ob kakšnih drugih priložnostih, tako da sva v stiku tudi med srečanji in kakšno zadevo predebatirava tudi sproti.

    Kaj svetujeta ostalim mentorjem in mentorirancem, da bodo znali čim bolje izkoristiti mentorsko sodelovanje?
    Uršula: Moj nasvet bi bil, da si mentoriranci zastavijo cilje, ki so jim resnično pomembni, in nato kontaktirajo mentorje, ki bi jim pri doseganju teh ciljev lahko pomagali. Hkrati pa je naloga mentorja, da realno oceni svoje zmožnosti, predvsem časovne, in se na podlagi tega odloči za potrjevanje mentorirancev. Sicer pa menim, da je prvo srečanje namenjeno predvsem medsebojnemu spoznavanju in če mentor ali mentoriranec čutita, da med njima ni kemije, to jasno skomunicirata in se odločita poiskati novega mentoriranca/mentorja. Predvsem pa je pomembno, da se, ko se odločita za sodelovanje, iskreno pogovorita o tem, zakaj si želita sodelovati, kakšne so njune zmožnosti, kje in kako lahko eden drugemu pomagata, na kakšen način si želita graditi mentorski odnos in poiščeta način, ki obema najbolj ustreza. Tako oba od mentorstva dobita največ.

    Uršula in Tjaša tako toplo priporočata mentorski program vsem, ki želijo delati na svojem osebnostnem in kariernem razvoju. Poudarjata pa, da je za to pomemben tudi sproščen odnos med mentorskim parom. Ekipa mentorskega programa jima želi še nadaljnjo uspešno ter zabavno in sproščeno sodelovane.